Ivan Cankar Troje povesti

[ Pobierz całość w formacie PDF ]

kdo bi jih 0 tel? �e bi se jokali za vsakim posebej, bi segla
povodenj do vrh �marne gore. Vojska je pa�. Mi, kar nas
ni 0 e padlo, pijmo!�
Vzdignil je kozarec in je vpra0 al Hanco:
93
TROJE POVESTI
BESeDA
�Ali pojde0 z menoj?�
�Pojdem,� je odgovorila Hanca.
Pavle je vzdignil svoj kozarec.
�Ali se 0 e boji0 , Mana, za najino sre�o?� je vpra0 al.
�Ni� se ne bojim,� je odgovorila Mana.
Tr�ili so kri�em, da so na cesto zazvonili kozarci.
Tako so pili in prepevali, vsi 0 tirje mladi, vsi 0 tirje ve-
seli. Pri srcu jim je bilo vsem tako sladko in prazni0 ko,
kakor da je Bog sam pogledal nanje ter za zmerom bla-
goslovil njih mladost.
94
TROJE POVESTI
BESeDA
Kr�mar Elija
I
a hrib je stopil tujec. �rn pla0 �, do vratu zapet, mu
Nje segal do gle�njev; gologlav je bil, roke je imel
sklenjene na hrbtu, glavo nagnjeno; tako je gledal v
dolino z zlohotnim, lakomnim o�esom, njegov obraz je
bil kakor od sivega kamna.
Dolina je bila lepa, da ne lep0 e na svetu, kakor da jo
je bil Bog ustvaril za dom in radost svojim najljub0 im
otrokom. Na obeh straneh so jo zlo�ni hribi �uvali vi-
harjev; na prisojnih rebrih so se razprostirali vinogradi,
na osojnih pa so se vzpenjali so�ni pa0 niki visoko v pla-
nine. Dolina sama pa je bila velik vrt sredi polja. Iznad
vrta se je razgledaval beli zvonik farne cerkve po tej
nebe0 ki krasoti, na zemljo postavljeni.
Tujec je gledal in je 0 tel; 0 tel je domove, ki so se veseli
in bahati vrstili ob cesti; bele hi0 e, rde�e strehe, za hi0 o
vrt, za vrtom polje; pisano bogastvo, kamor se je ozrl.
Zasvetile so se mu o�i, ustna so se mu nasmehnila za-
dovoljno in po�eljivo.
Ve�erna zarja je uga0 ala za prisojnim hribom, tiha
senca od neba se je spustila na njive in vrtove. Tedaj se
je oglasila pesem iz doline, zmerom glasnej0 a je bila in
95
TROJE POVESTI
BESeDA
zmerom veselej0 a, vriskala je razposajeno in nebrzdano,
kolikor bolj je bledela ve�erna zarja.
Tujec se je nasmehnil, ko je zasli0 al veselo pesem.
Razkre�il je dolge prste ter je pre0 teval domove, kakor
vesten rube�nik.
�Tam so Kova�evi bogata hi0 a, poln hlev; da ste mi
pozdravljeni, Kova�evi! Tam kraj �upni0 �a so Martino-
vi tudi ta vre�a je polna do vrha. In tam pod gri�em
je belo gnezdo Potnikovih, belo gnezdece v zelenem
vrtu skomine stresajo �loveka�.�.�. Od srca pozdrav-
ljeni vsi!�
Pre0 teval je, meril z o�mi, sodil v mislih, njegov obraz
pa je bil zmerom bolj sladak in priljuden. Ko je zatoni-
la zarja, je stopil s hriba, a takrat se je spustila dolga �rna
senca preko doline od kraja do kraja ter jo presekala
kakor na dvoje�.�.�.
*
Faro osojni0 ko je bil Bog obsul z vsemi svojimi blagoslo-
vi, ali �upnik je zmerjal po pravici, da farani take milo-
sti nikakor niso vredni in da so je bili dele�ni le zatega-
delj, ker bi bili druga�e vsled svoje lenobe in malobri�-
nosti �e zdavnaj pocepali vsi do zadnjega z �enami in
otroci. Farani pa so mu odgovarjali:
�Za silo �e imamo, kaj bi se 0 e nadalje upirali in peha-
li!�
96
TROJE POVESTI
BESeDA
Take besede niso vzrastle na njivi zadovoljnosti, tem-
ve� na gnoju lenobe. Kajti zadovoljni niso bili osojni0 ki
farani, temve� so godrnjali in vzdihovali kakor sami la�-
ni popotniki. Hudega jim ni bilo, kruha in vina so imeli
dovolj, ampak rekli so, da je bilo neko� vse bolj0 e in da
bo posihdob 0 e zmerom huj0 e, dokler ne zaloti uboge
doline vesoljna rev0 �ina in lakot. Ko je 0 e kralj Matja�
kraljeval, je kmet komaj pljunil na polje, pa je vzklila
p0 enica; komaj se je postrani ozrl na vinograd, pa je
zorelo grozdje. To so bili �asi, da je bil �lovek lahko po
pravici vesel. Zdaj pa se poti in ubija, pa ni ni� ne na tem
koncu, ne na onem. Izpije kozarec vina, komaj si ustna
oblizne, �e vest zavpije: �Nehaj! Ne kli�i biri�a in rube�-
nika!�
Faran je to�il in tarnal, ob tem pa je �isto pozabil, da
je bil izpraznil �e troje vrhanih bokalov, 0 e preden se je
zno�ilo. In ko je to zagledal, je naro�il 0 e bokal ter je
rekel:
�Osojni�an ni �ivina, da bi le garal in garal; �e si ga
drugi privo0 �ijo, si ga bo 0 e on, pa mir besedi!�
Vino mu je seglo v glavo in srce, naveli�al se je vzdi-
hovanja in tarnanja ter je vriskal, da se je razlegalo do
hriba�.�.�.
�upnik, ki se je od zdavne svoje mladosti trudil, da bi
spravil pohuj0 ano �redo osojni0 ko na pravo pot, je ob
lepih ve�erih slonel ob oknu ter se oziral po fari z brid-
97
TROJE POVESTI
BESeDA
kostnim o�esom. Beli lasje so mu v vetru frfotali kraj
�ela; zdelo se mu je, da ga pozdravljajo hribi, v senco
tone�i, ter da mu vo0 �ijo lahko no�; in zdelo se mu je
tudi, da mu prijazno me�ikajo bele hi0 e izza vrtov ter da
mu prigovarjajo:
��emu bi se jezil nad nami, o �upnik? Gre0 niki smo
res, ali nikoli ne tako zakrknjeni, da bi nas milost ve� ne
dosegla. Pa �e se nam bo ob sodnem dnevu prav hudo [ Pobierz całość w formacie PDF ]

pobieranie @ do ÂściÂągnięcia @ ebook @ download @ pdf